“Poklicno usposabljanje na področju zasvojenosti z drogami: opremljanje zdravstvenih delavcev s

kompetencami in tehnikami s področja zasvojenosti” (CARE4SUD)

2022-1-LT01-KA220-VET-000086077

 

O projektu:

PARTNERSTVO:

Koordinatorji:

Klaipėdos Ernesto Galvanausko Profesinio Mokymo Centras (Litva)

Partnerji:

  • Inštitut za raziskave in razvoj Utrip (Slovenija),
  • Sosu Ostjylland (Danska),
  • Universidade do Porto (Portugalska),
  • Direcția de Asistență Socială și Medicală (Romunija)
  • Institute of Social Solidarity and Wellbeing: Social Mind (Grčija).

Splošni cilj: 

zagotoviti večjo strokovnost zdravstvenih delavcev na

področju zasvojenosti z drogami na nacionalni in evropski ravni

Namenjeno:

zdravstvenim delavcem v sektorju primarnega zdravstva/zdravnikom, ki si želijo vstopiti na področje zasvojenosti, strokovnjakom na področju zasvojenosti (socialnim delavcem, psihologom, psihiatrom, ki delujejo v ustanovah na področju rabe drog), strokovnjakom in ponudnikom s področja poklicnega izobraževanja, strokovnjakom s področja motenj zaradi rabe drog, strokovnjakom s področja socialnega varstva, pripravljalcem politik s področja zasvojenosti in odločevalcem.

Delovni paket št. 2 – Poročilo o pregledu in analizi: podrobnejši vpogled v izobraževalne programe s področja zasvojenosti od drog

DP 2 koordinira Univerza v Portu (Portugalska),

pri izvedbi pa sodelujejo vsi partnerji v projektu.

Cilji DP 2:

– opraviti pregled znanstvenih publikacij o obstoječih pobudah na temo razvoja učnih načrtov s področja zasvojenosti na različnih ravneh izobraževanja v celotni EU;

– določiti potrebe in nasloviti pomanjkanje praktičnih (tudi prihodnjih) veščin v zdravstvenem sektorju na področju zasvojenosti v šestih sodelujočih državah in narediti popis glede nacionalnih vrzeli in potreb;

– opraviti identifikacijo posodobljenih veščin in kompetenc, potrebnih za poklicno identiteto strokovnjakov s področja zasvojenosti (EQF5).

 

Nekateri rezultati tega delovnega paketa (DP) so že doseženi::

  • Sistematičen pregled o razpoložljivosti in možnostih usposabljanja na področju zasvojenosti v EU.
  • Partnerji so pregledali vse razpoložljive nacionalne izobraževalne tečaje, vključno s poklicnimi in spletnimi kratkimi tečaji, ki lahko povečajo znanje zdravstvenih in drugih delavcev pri prepoznavanju in obravnavi bolnikov, katerih zdravstvene težave povzročajo ali jih lahko poslabšajo motnje pri rabi drog.

Naslednji rezultati so bili doseženi s pomočjo fokusnih skupin z zdravstvenimi delavci in drugimi strokovnjaki s področja zasvojenosti, ki so jih organizirali partnerji v svojih državah: 

  • Šest nacionalnih poročil, ki opredeljujejo vrzeli in pomanjkljivosti v praktičnih in v prihodnost usmerjenih veščinah v industriji zdravstvenega varstva odvisnosti od prepovedanih drog na regionalni ravni, o katerih so razpravljali z zdravstvenimi delavci in pacienti samimi.

Pri doseganju rezultata 2.2 so bile v vseh partnerskih državah organizirane fokusne skupine, ki so obravnavale pomembna vprašanja v zvezi s stanjem obstoječih tečajev usposabljanja, ki so na voljo strokovnjakom, ki se ukvarjajo z uživalci drog, ter različne vidike, vključene v pristop in intervencijske procese.

 

Fokusna skupina, ki jo je organiziral Klaipėdos Ernesto Galvanausko Profesinio Mokymo Centras v Klaipedi (Litva)

V zvezi s projektom Erasmus+ CARE4SUD je v Republiškem centru za bolezni zasvojenosti, podružnici Klaipėda, potekalo anketiranje med zdravniki, psihiatri, ki delajo z ljudmi, zasvojenimi s prepovedanimi drogami, ter zdravstvenimi specialisti. Žal zaradi zasedenosti niso mogli organizirati skupinskih razgovorov za zdravnike. Zato so zdravnike anketirali individualno po metodi individualnega intervjuja. Zdravstvene delavce so anketirali v skupini po metodi fokusne skupine.

V obdobju maj-junij 2023 je bilo anketiranih 10 zdravnikov in psihiatrov, ki delajo z osebami, zasvojenimi od drog, ter 10 zdravstvenih strokovnjakov (medicinskih sester, negovalcev, socialnih delavcev in psihologov).

Večina specializantov, ki so sodelovali v anketi, je navedla, da so teoretično znanje prejeli v času dodiplomskega in magistrskega študija, manjkalo pa jim je praktično znanje in so morali dodatna izobraževanja in informacije poiskati samostojno. Podano znanje je bilo usmerjeno bolj v splošno pomoč osebi v rizičnih situacijah, s čimer je bil poudarjen holistični pristop, ki po mnenju udeležencev anketiranja ustreza specializaciji za delo z zasvojenimi osebami, manjkale pa so specifičnosti, ko pogovor nanese o različnih zasvojenostih.

Udeleženci intervjujev so izpostavili naslednje pomembne točke in potrebe v okviru razvoja kompetenc na področju zasvojenosti:

  • Univerzitetne in neuniverzitetne ustanove (univerze in visoke šole) ne vključujejo dovolj izobraževanj o zasvojenostih v pripravo zdravstvenih delavcev za delo v praksi; poleg tega je na socialnem in psihološkem področju izobraževanja na voljo premalo informacij.
  • Določena stigma in nepoznavanje bolezni zasvojenosti obstaja tudi med specialisti (psihiatri). Zaradi stigmatizacije in negativnega odnosa v družbi zasvojeni ljudje ne dobijo vedno ustrezne pomoči; težko pridejo do informacij na njim dostopen način.
  • Pomanjkanje veščin in znanj: Udeleženci anketiranja so navedli, da bi morali strokovnjaki, ki izvajajo svetovalne storitve zasvojencem od prepovedanih drog imeti naslednje veščine in znanja: komunikacijske in kooperativne sposobnosti, sposobnost timskega dela, sposobnost gradnje varnega in spoštljivega odnosa do pacienta, razumeti in znati obvladovati bolezen zasvojenosti, znati delati z manipulativnimi ljudmi, se zavedati in znati prepoznati droge, predvsem nove, ter njihove učinke; biti sposoben vključiti svojce v pomoč zasvojeni osebi, biti pošten, empatičen in strpen, nenehno izpopolnjevati strokovne in praktične kompetence ipd.
  • Premalo pozornosti se namenja preventivnim ukrepom na področju zdravljenja in obvladovanja zasvojencev od prepovedanih drog.
  • Zdravstvene ustanove, ki delajo z osebami z zasvojenostmi, naj dosledno pripravljajo načrt izpopolnjevanja svojih specialistov, ki so izrazili tudi potrebo po izboljšanju svojih kompetenc pri delu z osebami, zasvojenimi z drogami.
  • Predlogi za prihodnje ukrepe: Usposabljanje mora temeljiti na zanesljivih virih, teoretičnem gradivu, podprtem z dokazi in v kombinaciji s prakso (predstavitve primerov, skupinsko delo itd.). Poleg tega bi morali usposabljanje izvajati izkušeni strokovnjaki, potekati bi moralo v živo, zagotavljati praktične situacije na podlagi izkušenj drugih držav in informacije, pridobljene od zasvojenih ljudi, ki so bili določeno obdobje v remisiji, ter deliti svoje zgodbe o uspehu.

 

Fokusna skupina v organizaciji Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« (UTRIP) v Ljubljani (Slovenija)

UTRIP je 29. maja 2023 v Ljubljani v živo izvedel fokusno skupino z namenom zbiranja podatkov in raziskovanja vrzeli in pomanjkanja znanja in veščin na področju zasvojenosti od drog in v drugih z zasvojenostmi povezanih sektorjih na nacionalni ravni. Namenjen je bil tudi raziskovanju potreb po izobraževanju in usposabljanju strokovnjakov na tem področju. V fokusni skupini je sodelovalo 10 posameznikov: 6 zdravstvenih in socialnih delavcev na področju zasvojenosti in 4 javnozdravstveni delavci (odgovorni za področje zasvojenosti z različnih vidikov, kot sta politika in raziskovanje) v javnih ustanovah, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje.

Pomembna ugotovitev je bila, da na področju izobraževanja in usposabljanja na temo zasvojenosti od drog v Sloveniji obstaja resnična vrzel v znanju in spretnostih, ter da zdravstveni in drugi strokovnjaki, povezani z zasvojenostmi, nimajo ustreznega in posebnega znanja in veščin o vprašanjih. poleg delovnih izkušenj in učenja iz tega.

Udeleženci so predlagali več tem, ki jih je treba vključiti v (spletna) izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov s področja zasvojenosti, in sicer:

  • Farmakologija, toksikologija in forenzika na področju drog;
  • Antropologija drog (npr. uporaba drog v ritualne namene v domorodnih skupnostih);
  • Javno zdravje in zdravila (npr. zdravstvena nega, epidemiologija s posebnim poudarkom na drogah);
  • Politična ekonomija drog (industrija alkohola, tobaka in konoplje, katerih cilj izdelkov in oglaševanja je ustvariti potrošnika – zasvojenca) in s tem povezano lobiranje, zagovorništvo in drugi izzivi pri poskusu spreminjanja politik v zvezi z javnim zdravjem;
  • Okrevanje ljudi, ki uporabljajo droge (npr. socialno delo, socialna država, skupnostni pristop, delo s posebej ranljivimi skupinami itd.);
  • Ukrepi zdravljenja in zmanjševanja škode na področju drog (npr. izmenjava sterilne opreme, testiranje na droge, prostori za varnejšo rabo drog, mobilne enote, nadomestna terapija itd.);
  • Preventiva (npr. znanost o preventivi, teoretično ozadje, učinkoviti in neučinkoviti/škodljivi pristopi);
  • Nove psihoaktivne snovi (sistemi opozarjanja in analize, odziv in mednarodno sodelovanje ter regulativni izzivi, novi načini rabe drog, kemseks itd.);
  • Dejavniki tveganja in zaščitni dejavniki, povezani z različnimi zasvojenostmi in tveganimi vedenji;
  • Na dokazih temelječi pristopi pri delu z ranljivimi populacijami (npr. mladi, ženske, ljudje, ki uporabljajo droge ali z drugimi duševnimi motnjami, brezdomci itd.).

 

Fokusne skupine v organizaciji SOSU Ostjylland na Danskem

Na Danskem sta bila opravljena dva intervjuja po modelu fokusne skupine z zdravstvenim/pedagoškim osebjem, da bi opredelili vrzeli v znanju in želje glede vsebine v prihodnjem tečaju/izobraževalni ponudbi za razvoj kompetenc. Udeležence je bilo težko pridobiti za intervjuje.

Fokusni skupinski intervju smo izvedli v svetovalnici za zasvojence. Drugi intervju s fokusno skupino je bil izveden v domu za brezdomce (za sedanje in nekdanje zasvojence).

Udeleženci fokusnih skupinskih intervjujev so podali naslednje pomembne točke in potrebe v okviru razvoja kompetenc na področju zasvojenosti:

  • Pomanjkanje stalnega izobraževanja: Udeleženci so poudarili, da ni posebnega stalnega izobraževanja za zdravnike, zdravstvene in socialne delavce na področju zasvojenosti. Obstaja jasna potreba po formaliziranih, kakovostno zagotovljenih in specializiranih priložnostih za usposabljanje ter zahtevah glede certificiranja.
  • Neposodobitev zakonskih zahtev in priporočil: Obstaja potreba po posodobitvi zakonskih zahtev in priporočil v okviru zdravljenja zasvojenosti. Navedeni so bili primeri nenamenskih zdravljenj na podlagi nedavnih ugotovitev raziskav.
  • Pomanjkanje celostnega pristopa: Udeleženci so opozorili na potrebo po bolj celostnem pristopu do zdravja bolnikov. Manjka tesnejše sodelovanje med psihiatrijo, strokovnjaki za zasvojenosti, splošnimi zdravniki in drugimi deli zdravstvene službe. Zaželena bi bila optimizacija, ki ustreza paketu tečajev na področju raka.
  • Pomanjkanje veščin in znanja: Udeleženci so izrazili mnenje, da se na podlagi začetnega usposabljanja ne čutijo ustrezno opremljeni za naloge na področju zasvojenosti. Ugotovljena je bila potreba po več orodjih in veščinah, kot so komunikacijske in motivacijske veščine, poznavanje možnosti zdravljenja, analiza dejavnosti in sodelovanje s terapevti za zasvojenosti in drugimi medsektorskimi partnerji.
  • Pomanjkanje potrjevanja kompetenc in raziskav: Udeleženci so opozorili na pomen združevanja in potrjevanja kompetenc v enoti, ki lahko razvije in izvaja izobraževanje in usposabljanje, ter večjo stopnjo uporabe raziskav za spodbujanje na dokazih temelječih intervencij na terenu.
  • Finančni izzivi: Pomanjkanje zadostnih sredstev za razvoj spretnosti je bilo opredeljeno kot glavna ovira.
  • Predlogi za prihodnje ukrepe: predlagani so bili diplomski tečaji, skupni tečaji, neodvisni od osnovnega usposabljanja, ter usposabljanje svetovalcev s teoretičnimi in praktičnimi tečaji. Poleg tega so bila izpostavljena pomembna področja, kot so komunikacija, odškodnina za zlorabo, možnosti zdravljenja in napotitev na lokalne intervencije.

 

Fokusna skupina v organizaciji Univerze v Portu na Portugalskem

Na Portugalskem sta junija 2023 potekali dve spletni skupinski srečanji v okviru projekta »CARE4SUD: poklicno usposabljanje na področju zasvojenosti s prepovedanimi drogami: opremljanje zdravstvenih delavcev s kompetencami in tehnikami zdravljenja zasvojenosti«. Glavni cilj teh srečanj, v katerih so sodelovali zdravstveni delavci, ki delajo na tem področju, kot so npr. psihologi, psihiatri, socialni delavci in svetovalci za zasvojenosti, je bil razumeti poglobljene kvalitativne informacije o idejah in dojemanju pomena usposabljanja na področju zasvojenosti od prepovedanih drog ter olajšati opredelitev kompetenc, ki temeljijo na veščinah, in so potrebne za takšno dejavnost.

Na podlagi dojemanja teh udeležencev je treba pri obravnavi usposabljanja na tem področju razčleniti in poglobiti več dimenzij. Ene od glavnih skrbi so stigma, odnos in pomanjkanje ozaveščenosti, saj obstoječi programi usposabljanja morda niso ustrezno obravnavali pomena zmanjševanja stigme in ozaveščanja o kompleksni naravi zasvojenosti. Premagovanje stigme in negativnega odnosa do zasvojenosti je lahko velik izziv, predvsem zaradi »potrebe, da ljudje začnejo na zasvojenost gledati kot na težavo duševnega zdravja. In ta stigma ni samo v družbi nasploh, prihaja predvsem od strokovnjakov, ki delajo neposredno na tem področju,« je omenil eden od psihologov. Zdravstveni delavci imajo lahko vnaprejšnje predstave o posameznikih z zasvojenostjo, kar vpliva na njihovo pripravljenost za sodelovanje v usposabljanju in njihov pristop k oskrbi bolnikov. Posledično zdravstveni delavci morda ne razumejo v celoti obsega in zapletenosti zasvojenosti od prepovedanih drog in z njo povezanih izzivov. Oblikovanje programa, ki ozavešča o vplivu zasvojenosti in pomenu učinkovitega zdravljenja, je ključnega pomena. In ker je Portugalska kulturno raznolika, z edinstvenim kulturnim in družbeno-ekonomskim kontekstom, se lahko izkušnje z zasvojenostjo med različnimi populacijami in regijami razlikujejo. Zasvojenost z drogami prizadene posameznike iz različnih okolij in skupnosti, kar lahko povzroči razlike v dostopu do kakovostnega zdravljenja. Zato bi morali programi usposabljanja obravnavati inkluzivnost in raznolikost v svojem učnem načrtu in biti kulturno občutljivi z obravnavanjem edinstvenih potreb različnih skupnosti.

Druga kritična točka se nanaša na dejstvo, da obstaja omejena integracija usposabljanja, povezanega z zasvojenostmi, v splošno medicinsko in zdravstveno izobraževanje. Eden od psihiatrov pravi, da »zdravniki na splošno ne vedo veliko o drogah. Pri svojih pacientih vidim, da imajo pogosto grozljive izkušnje, ko gredo na urgenco; nekateri od njih celo pogosto skrivajo, da so na primer na nadomestnih programih za droge, da bi se izognili drugačni obravnavi«. Zdravstveni delavci, vključno z zdravniki in medicinskimi sestrami, niso deležni ustreznega usposabljanja o medicini in zdravljenju zasvojenosti, kar povzroča izzive pri prepoznavanju in obravnavanju težav z zasvojenostjo. Poleg tega učinkovito zdravljenje zahteva tudi multidisciplinarni pristop, ki vključuje zdravstvene delavce, psihologe, socialne delavce, svetovalce za zasvojenosti itd. V usposabljanju za spodbujanje sodelovanja in komunikacije med temi strokovnjaki obstajajo vrzeli, ki jih je treba odpraviti. Poleg tega je doseganje pravega ravnovesja med teoretičnim znanjem in praktičnimi veščinami bistveno pri usposabljanju na tem področju. Oblikovanje programa, ki zagotavlja konceptualno razumevanje in praktične tehnike, je lahko zahtevno, vendar je potrebno.

Medtem ko je Portugalska znana po napredni politiki na področju drog, poudarku na zmanjševanju škode in javnozdravstvenem pristopu k uporabi drog in zasvojenosti, razpoložljivi programi usposabljanja morda ne bodo ustrezno zajemali strategij za zmanjševanje škode in posodobljenih metod zdravljenja. Zdravljenje zasvojenosti se hitro razvija, pri čemer se redno pojavljajo nove, na dokazih temelječe prakse in modeli zdravljenja. Če programi usposabljanja ne bi bili pogosto posodobljeni, bi zdravstveni delavci morda imeli premalo znanja o najučinkovitejšem zdravljenju in strategijah zmanjševanja škode. To dejstvo je neposredno povezano s premajhnim stalnim izobraževanjem na tem področju, saj je »iskanje nadaljnjega ali nadaljevalnega usposabljanja osredotočeno na lastno vlaganje ali poslanstvo osebe, da je na tem področju na tekočem«, kot je omenil svetovalec za zasvojenosti. Zdravstveni delavci se soočajo z izzivi pri dostopu do priložnosti za stalno izobraževanje in usposabljanje, da bi ohranili svoje posodobljeno znanje in veščine pri zdravljenju zasvojenosti.

Oblikovanje programa usposabljanja na področju zasvojenosti od prepovedanih drog za zdravstvene delavce na Portugalskem ali v kateri koli drugi državi je lahko zapleten podvig, ki vključuje več izzivov. Na teh srečanjih je bilo potrjeno, da opremljanje zdravstvenih delavcev z veščinami in tehnikami zdravljenja zasvojenosti od drog vključuje zagotavljanje programa usposabljanja, ki bi moral izboljšati njihovo znanje, razumevanje in praktične spretnosti za reševanje zapletenih izzivov glede zasvojenosti od drog.

Za obravnavo teh izzivov in ustvarjanje novega programa usposabljanja je ključnega pomena:

  • Vključiti poglobljen pregled socialnih, psiholoških in fizičnih učinkov zasvojenosti z drogami, vključno s posebnim znanjem o farmakologiji in nevrobiologiji zasvojenosti.
  • Vključiti ključne deležnike, vključno z zdravstvenimi delavci, vzgojitelji, oblikovalci politik in posamezniki z izkušnjami zasvojenosti. Skupna prizadevanja lahko pomagajo prepoznati morebitne ovire in razviti strategije za njihovo premagovanje, kar ima za posledico bolj učinkovit in vpliven program usposabljanja za zdravstvene delavce, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo od prepovedanih drog.
  • Vključiti skrb za duševno zdravje v povezavi z zdravljenjem zasvojenosti, saj ima veliko posameznikov z motnjami rabe drog tudi sočasna stanja duševnega zdravja. Zdravstveni delavci potrebujejo usposabljanje za učinkovito diagnosticiranje in zdravljenje obeh motenj hkrati.
  • Vključiti strokovnjake z izkušnjami v izdelavo programa usposabljanja, saj lahko poveča njegovo učinkovitost in zagotovi bolj zaokroženo razumevanje izzivov in zapletenosti zasvojenosti in okrevanja.
  • Izboljšati komunikacijske sposobnosti zdravstvenih delavcev, tako da jim pomagamo, da se naučijo sočutnega sodelovanja s pacienti. Učinkovita komunikacija je ključnega pomena za razpravo o občutljivih temah, kot je uporaba drog, zato bi morali biti zdravstveni delavci usposobljeni za ustvarjanje zaupanja, aktivno poslušanje in uporabo neobsojajočega jezika.

Ekipa Univerze v Portu je globoko hvaležna vsem udeležencem za vpoglede, ki so jih delili, ter združenjema ANtídoto in CLEANIC za njuno pripravljenost sodelovati in se vključiti v ta projekt.

 

Fokusna skupina v organizaciji Direcția de Asistență Socială și Medicală v Cluj-Napoca (Romunija)

Fokusna skupina, ki jo je 14. junija 2023 v okviru projekta organiziral DASM, je potekala na spletu z 22 strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji zasvojenosti, predstavniki ustanov, kot so Filantropsko medicinsko-krščansko združenje “Christiana”, Podružnica Cluj – St. Dimitrie Basarabov Program, Preventis Združenje, Center za preventivo, vrednotenje in svetovanje proti drogam Cluj, študentske zdravstvene ordinacije, individualne psihološke pisarne itd.

Vprašanja in razprave so razkrile številne potrebe, povezane z usposabljanjem strokovnjakov, s številom in obliko izobraževanj na tem področju, kot so: dejstvo, da na univerzitetnem študiju ni izobraževanj, namenjenih določenim kategorijam strokovnjakov, in da nekateri obstoječi niso posodobljeni; da obstoječi tečaji niso dovolj promovirani oziroma niso dovolj prilagojeni in dovolj praktični potrebam na področju zasvojenosti; potreba po modelih dobre prakse in sodelovanja med strokovnjaki na tem področju.

Vse informacije, pridobljene v fokusnih skupinah, bo projektna skupina obdelala in uporabila za izdelavo brezplačnega spletnega tečaja za podporo strokovnjakom na področju zasvojenosti s prepovedanimi drogami.

 

Fokusna skupina v organizaciji Inštituta za socialno solidarnost in dobro počutje v Atenah (Grčija)

Inštitut za socialno solidarnost in dobro počutje: Social-Mind je 24. in 25. maja 2023 v okviru projekta Erasmus+ izvedel dve spletni fokusni skupini: Poklicno usposabljanje na področju zasvojenosti s prepovedanimi drogami: Opremljanje zdravstvenih delavcev z veščinami in tehnikami zdravljenja zasvojenosti (CARE4SUD).

Glavni cilj fokusnih skupin je bil zbrati podatke in raziskati vrzeli v znanju in pomanjkanju praktičnih in v prihodnost usmerjenih veščin v zdravstvenem sektorju na področju zasvojenosti od prepovedanih drog na nacionalni ravni ter raziskati potrebe po usposabljanju strokovnjakov na tem področju.

Iz vse Grčije je sodelovala vrsta zdravstvenih delavcev z izkušnjami na področju zasvojenosti od prepovedanih drog, vključno s psihiatri, medicinskimi sestrami, zdravniki splošne medicine, psihologi, socialnimi delavci itd. Kar je postalo jasno v skupinah, je, da obstaja resnična vrzel v znanju v izobraževanju in usposabljanju na področju zasvojenosti od prepovedanih drog v državi, ter da zdravstveni delavci nimajo posebnega znanja glede teh vprašanj, razen če delajo na terenu.

Področja, ki naj bi jih pokrival spletni program usposabljanja na področju zasvojenosti od prepovedanih drog, ki ga razvijamo v sklopu projekta, bi vključevala:

  • Osnovno znanje psihopatologije
  • Osnovno znanje farmakologije
  • Osnovna znanja in tehnike psihoterapije, predvsem družinske terapije zasvojenosti
  • Motivacijski intervjuji
  • Presejalni vprašalniki za oceno stopnje zasvojenosti
  • Prva pomoč pri duševnem zdravju
  • Napotitve na glavne službe za ljudi, ki so zasvojeni s prepovedanimi drogami v državi.

Izboljšanje komunikacijskih veščin, etični in pravni vidiki ter zmanjševanje predsodkov so bila tudi vprašanja, ki naj bi jih obravnavali v novem tečaju. Iskreno se zahvaljujemo Virginiji Kalodiki, dr. psihiatrinji, kot tudi gospe mag. Mariji Lapatsani.

»Podpora Evropske komisije za pripravo tega novičnika ne pomeni odobritve vsebine, ki odraža samo stališča avtorjev, zato nacionalna agencija in komisija ne moreta biti odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje.«